Zakaj raznolikost

Zakaj raznolikost

Raznolikost, vključenost in enakost od nekdaj predstavljajo vir napredka in razvoja pravičnejše družbe. Odpirajo način razmišljanja, ki resnično prispeva k trajnim rešitvam organizacij. Da bi podjetja lahko dostopala do vira, je raznolikost potrebno prepoznati, sprejeti, spoštovati in resnično vključiti. Za področje upravljanja raznolikosti je potrebno vseskozi sistematično skrbeti.

Številne raziskave (McKinsey , Catalyst, Deloitte Australia) dokazujejo, da so bolj raznolika podjetja, ki aktivno delujejo v skladu z vrednotami raznolikosti, enakosti in vključenosti, uspešnejša od svojih konkurentov.

Danes je raznolikost del poslovnega modela vsake uspešne organizacije. Pomembna je:

Diskriminacija je prepovedana tako v evropskem pravnem redu kot v nacionalni zakonodaji držav članic. Evropske nediskriminacijske direktive prepoznavajo 6 osnovnih individualnih značilnosti, na podlagi katerih ne smemo razlikovati: spol, spolna orientacija, invalidnost, starost, vera ali prepričanje, rasna ali etnična pripadnost. Z upoštevanjem direktiv organizacija zadosti zakonodaji, socialni pravičnosti in zavezi družbeno odgovornega podjetništva ter se izogne morebitnim sodnim postopkom in odškodninam.

a) Politika raznolikosti omogoča optimizacijo upravljanja s človeškimi viri. Organizacija razširi svoj bazen zaposlovanja in tako privablja in zadržuje top talente. Strateško prednost raznolikosti je mogoče doseči le, če zaposleni lahko prispevajo ves svoj talent, sposobnosti in znanja, torej, če obstajajo pogoji za polno izpolnitev potenciala vseh zaposlenih (Jahar, Hugonet, 2015). Je tudi učinkovita metoda za zmanjševanje izgub zaradi bolniške odsotnosti, odliva in fluktuacije delovne sile (Keil in drugi, 2007).

b) Raznolika in vključena delovna sila je vir večje inovativnosti in ustvarjalnosti. Inovativna podjetja načrtno uporabljajo raznolike kadre za reševanje problemov. Delovna sila je bolj razgledana, sposobna komunikacije iz različnih zornih kotov, zagotavlja boljše pogajalske sposobnosti ter argumentacijske pozicije. Večja razgledanost vodi v večjo prilagodljivost, zalogo večjega razpona rešitev za organizacijske težave, ponudbo, storitve. Zaposleni z različnim ozadjem prinašajo individualne talente, ideje in predloge, ki zvišujejo učinkovitost in prilagodljivost trgu. (Greif, 2009).

c) Raznolikost omogoča odpiranje novih trgov, saj zaposlovanje velikega števila različnih ljudi omogoča širitev znanj, omrežij in izkušenj, ki so na voljo organizaciji. Zaposleni iz različnih okolij so namreč bolj sposobni komunicirati z mrežo strank, ki je tudi sama raznolika. Ta dodana vrednost razlikuje podjetja na trgu in ga postavlja pred konkurente (Hajjar, Hugonet, 2015).

d) Politika raznolikosti olajšuje splošno organizacijsko prilagodljivost. Raznolikost namreč zagotavlja večjo mentalno prilagodljivost organizacije: več različnih profilov, več različnih reakcij na spremembe in tako dopolnjevanje drug drugega. Organizacija bo bolj zaščitena pred skupinskimi reakcijami v smislu homogenih negativnih odporov na spremembe v organizacijah. V heterogenih skupinah se vzpostavijo raznolika mnenja, kar poveča fleksibilnost, sposobnost za napredek in na koncu boljši ekonomski izzid.

e) Politika raznolikosti krepi ugled organizacije. Ker vpliva na večjo ekonomsko uspešnost, na razvoj bolj privlačne podobe ter na razvoj raznolikih produktov in storitev ter poudarja pozitivne vrednote, kot so vključenost, spoštovanje in cenjenje različnosti. Na tak način pred konkurenti izstopa, deležniki pa svoje poslovne partnerje raje izbirajo med tovrstnimi podjetji.

 Politika raznolikosti promovira pozitivne vrednote (vključenost, odprtost, spoštovanje različnosti, družbeno odgovornost …), kar spodbuja boljše počutje zaposlenih, skupno organizacijsko kulturo, pozitivno podobo in ugled. Nasprotno pa ima nedelovanje na tem področju tako notranje kot zunanje posledice (konflikti, slab ugled organizacije, slabša ekonomska uspešnost …).
Upošteva dejstvo staranja prebivalcev, kar je ena od največjih socialnih in ekonomskih sprememb 21. stoletja. Gre za več desetletij prisoten trend, katerega vpliv bomo čutili v prihajajočih letih. Do leta 2025 bo več kot 20 % Evropejcev starejših od 65 let. Evropsko prebivalstvo tudi postaja bolj etnično raznoliko. Povečevanje deleža žensk na trgu dela, nedavni trendi zviševanja deleža žensk na vodilnih mestih je tudi nekaj, o čemer je potrebno razmišljati. Organizacijske spremembe, ki so posledica zunanjih pritiskov (deležnikov, kot npr. pogodbenikov in tudi pritiskov s strani države) vpliva na to, kako bomo poslovali. Ključ do lažjega soočanja in obvladovanja teh pritiskov je organizacijska fleksibilnost, odzivnost in prilagodljivost organizacije.

Podpisniki

Vsi Podpisniki